Najpogostejše napake pri prevajanju

Naj začnem s tem, kar nas najbolj zmoti: in sicer, če prevajalci in lektorji po svojem delu ne opravijo QA-ja in preverjanja črkovanja (in glede tega smo ZELO strogi).

Od prevajalcev in lektorjev zahtevamo oboje (in tudi, da na limeX ob oddaji naložijo poročilo  o QA. Oba postopka najdete spodaj:

QA v memoQ
Nastavitev preverjanja črkovanja v memoQ
Preverjanje črkovanja v memoQ

Torej vas prosimo, da izvedete oboje, saj pri notranjem pregledu kakovosti sicer hitro opazimo napake.

Stična ločila morajo biti formatirana enako kot beseda pred njim (torej krepko, če je celotna beseda zapisana krepko ipd.).

Prav:



Narobe:

Manjkajoči nedeljivi presledki med enotami in števili (CTRL + Shift + preslednica ali ALT + 255). Ne velja za angleščino! Pri angleščini upoštevamo slogovne smernice, ki NE predvidevajo presledka med številom in enoto (npr. 1,050mm)!

Prav:


Narobe:

V memoQ lahko vklopite prikaz nevidnih znakov, kar najdete pod zavihkom Edit, da boste lahko videli presledke (pikice) in nedeljive presledke (krožci):

Pomišljaj (–) ni vezaj (-). Pomišljaj ločuje besede (s presledki na obeh straneh) in ima tudi vlogo znaka od–do (npr. 10–15). Naredite ga s kombinacijo tipk ALT + 0150 ali CTRL + minus. Uporablja se tudi za alineje.

Prav:

Narobe:

Tropičje niso preprosto tri pike (…), ampak gre za kombinacijo tipk ALT + 0133, torej je v bistvu en znak. Razen pri angleščini (kjer ni presledkov) ga od besede ločuje NEDELJIVI PRESLEDEK.

memoQ načeloma že sam vstavlja prave navednice ob pritisku ukaza Shift+2, za slovenščino npr. uporabljamo »«. Navednic ne kopirajte iz izvirnika, ampak uporabite kombinacijo tipk Shift + 2.

Okoli poševnice / v veliki večini primerov NI presledkov. Presledke lahko izjemoma damo samo za večjo jasnost (več o tem v smernicah, ki ste jih prejeli).
Prav tako okoli pomišljaja v smislu od–do (10–15) ni presledkov.

Ta del je pomemben tudi za QA (ki ga tako ali tako MORATE izvesti), saj vas na to opozori. Tage je treba postaviti na ustrezna mesta, vključno s presledki okoli njih.

Prav:


Narobe:

Znak za množenje je ×, ne preprosto x, in številk pa ga ločuje nedeljivi presledek.

Prav:


Narobe:

Znaki, ki bi morali biti nadpisani, pa niso (npr. znaki za blagovno znamko, potence ipd.). Samo pri nekaterih vrstah datotek nad-/podpisava ni mogoča, tam bo ukaz ustrezno prikazan sivo oz. onemogočen.

Prav:


Narobe:

MemoQ ima za to svoj ukaz v zavihku Edit: 

Gre za več zaporednih presledkov in presledek na koncu segmenta. MemoQ vas na to opozori, če seveda izvedete QA. Podvojenim (ali celo več) presledkom se je treba izogibati, prav tako presledku na koncu segmenta (saj ob izvozu memoQ samodejno doda na teh mestih presledek, kar znova pomeni podvajanje).

Format zapisa datuma je seveda odvisen od jezika, vendar je pogosto napačen.

Če izvirnik v datumu uporablja samo številke, tudi v prevodu uporabite samo številke (npr. 12. 5. 2021 – z nedeljivimi presledki med posameznimi deli in brez vodilne ničle pri slovenščini, 12/05/2021 za angleščino z vodilnimi ničlami v formatu dd/mm/yyyy – razen če je izrecno zahtevana ameriška angleščina, kjer je format 05/12/2021. Pri nemščini je format 12.05.2021 brez presledkov in z vodilnimi ničlami. In seveda za vsak jezik skladno z njihovimi pravopisnimi pravili.

Če izvirnik uporablja besede in števila, je format 12. maja 2021 za slovenščino, 12 May 2021 za britansko angleščino in May 12, 2021 za ameriško, 12. Mai 2021 za nemščino itn.

Slovenščina uporablja pike brez vodilnih ničel, npr. 12.25, 8.15, 14.33 ipd. Drugi jeziki (s katerimi smo seznanjeni pri nas) uporabljajo dvopičje in vodilne ničle, npr. 12:25, 08:15, 14:33. Angleščina uporablja oznake am, pm in 12-urni zapis ure, npr. 12:25pm, 8:15am, 2:33pm

Velja samo za francoščino: ta pred : ; ! ? uporablja nedeljive presledke (če izvedete QA v memoQ, vas prav tako na to opozori).